Projekt "Ohranimo Soriški narečni govor"

Soriški narečni govor predstavlja pomemben element kulturne dediščine zgornjega dela Selške doline. Narečni govor se je začel oblikovati konec 13. stoletja z naselitvijo Tirolcev iz območja Innichena na območje Sorice in zgornjega dela Selške doline. Prvi ga omenja že Ljubljanski škof Hren v notici datirani v leto 1283. Prebivalci so narečni govor tekom stoletij skrbno negovali in ohranjali, pri čemer je le-ta predstavljal primarno obliko govornega izražanja ljudi živečih na širšem območju pod Ratitovcem.

Danes narečni govor govori le še peščica, zato je želja prebivalcev, lokalne skupnosti, raziskovalcev in širših predstavnikov domačih in mednarodnih kulturnih ter izobraževalnih institucij, da se narečni govor ohrani. S tem namenom je bil v letošnjem letu tudi vpisan v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije s strani Ministrstva za kulturo pa so bila pridobljena že prva sredstva za izvedbo aktivnosti za njegovo ohranjanja. Projekt z naslovom Ohranimo Soriški narečni govor predvideva izvedbo večjega števila delavnic in samostojnih dogodkov spoznavanja narečnega govora, izdelavo knjižnega priročnika in vzpostavitev digitalnega slovarja.

Pri izvajanju projektnih aktivnosti bo poleg domačinov in govorcev sodelovala še širše lokalna skupnost tako Javni zavod Ratitovec, Občina Železniki, Osnovna šola Železniki s podružnično šolo v Sorici ter Turistično društvo Sorica, ki je vodilni partner in prijavitelj projekta. Z namenom izvajanja aktivnosti je bila oblikovana tudi interdisciplinarna projektna skupina, ki jo sestavljajo ddr. Miha Markelj, Polona Golija, Katja Mohorič Bonča, Boris Jensterle, Anja Burger in Monika Gasser, ter dva mednarodna strokovnjaka Luis Thomas Prader in dr. Andrew D. Hoffman.

Želja je, da se Soriški narečni govor, ki se je skozi stoletja razvijal in ohranjal na področju zgornjega dela Selške doline in se v obliki tako imenovane Dajnarske govorice oziroma drfarške šprahe govori še danes ohrani tudi za prihodnje rodove.